Kako raziskujejo znanstveniki? Po točno določenih korakih!

Preizkusili smo se tudi učenci 9.a razreda OŠ Sveta Trojica ter smo v okviru pouka biologije z metodo raziskovanja raziskovali vpliv kondicije (telesne pripravljenosti) na frekvenco (število) vdihov v določenem času, pred in po telesni dejavnosti.

Kaj smo ugotovili in kako smo prišli do znanstvenih zaključkov, si preberite spodaj!

 

Z raziskavo smo želeli potrditi hipotezo (trditev) da boodo učenci, ki so bolj telesno aktivni (skupina A) imeli nižjo frekvenco dihanja od učencev, ki so telesno manj aktivni (skupina B).

Ker smo želeli preveriti odvisnost frekvence dihanja od kondicije smo najprej izmerili število vdihov v 60 sekundah (poskus smo opravili na 14 učencih) ter ugotovili, da je povprečno število vdihov ob nedejavnosti manjše pri skupini B (manj športno dejavni) in sicer 16,2 vdihov na minuto, povprečen rezultat skupine A (športniki) je bil 18,5 vdiha na minuto.

Nato smo učenci opravili telesno dejavnost 30 počepov  ter ponovno izmerili število vdihov.

Skupini B se je frekvenca vdihov bolj povečala in sicer povprečno na 25,1 vdiha na minuto, medtem ko je bil rezultat skupine A 24,5 vdiha na minuto.

Raziskava je potrdila hipotezo, da bo skupina bolj športno dejavnih imela nižjo frekvenco dihanja kot skupina manj športno dejavnih. Ugotovili smo tudi, da so učenci skupine A po dejavnosti opravili od 2 pa do 15 več vdihov kot pred telesno dejavnostjo, medtem ko so učenci skupine B po dejavnosti opravili od 3 pa do 16 vdihov več kot pred telesno dejavnostjo.

Rezultate smo po opravljeni raziskavi vnesli tudi v preglednice, diagrame ter oblikovali grafe in spisali poročila. Ob poročilu je potekla tudi znanstvena razprava ali diskusija.

                                                                        Barbara Vidovič, učenka 9.a razreda

Dostopnost