VODNI DETEKTIV 2014

Naša šola je sodelovala z  Inštitutom za celostni razvoj in okolje (ICRO) iz Domžal ter se prijavila na natečaj Vodni detektiv 2014. Natečaj skrbi za promocijo varstva voda, pri čemer je bila letošnja tema natečaja »Vode in energija«, ki je povezana z letošnjim mednarodnim letom vode in energije, ki so ga razglasili Združeni narodi.

Natečaja se je udeležilo 30 šol iz cele Slovenije in preko 800 učencev, ki so pod vodstvom 62 mentorjev izdelali veliko število najrazličnejših projektov od likovnih, literarnih do raziskovalnih. S svojim delom so učenci Slovenije pokazali tudi na aktualne probleme v svoji okolici ter šoli in javnosti dali pobudo za njihovo reševanje.

Če želite izvedeti, kaj in kako sta raziskovali Laura Kolarič in Jana Belovič iz 9. razreda pri izbirnem predmetu kemija v okolju, kliknite pod razdelek preberi več in preglejte njun prispevek!

 

Za začetek sva si postavili nekaj raziskovalnih vprašanj.

1. Od kod izvira voda, ki teče iz pipe v bajer pri Trojiškem jezeru?

2. Ali je res pitna kot pravijo?

3. Jo je varno uživati?

4. Kako, s kakšnimi metodami se lahko dokopljeva do ugotovitev?

Odgovori na raziskovalna vprašanja

1. Voda izvira podtalno izpod nekaj 100m oddaljenega obeležje križa in priteka neprestano v bajer skozi železno pipo.

2. Rezultati najinega raziskovanja so pokazali, da je bila voda 2-krat pitna enkrat pa so rezultati zakonsko dovoljene vrednosti presegali.

3. Odvisno od posameznika. Mi2 te vode ne bi pili, zaradi tega, ker so naše vrednosti v enem merjenju delno presegle zakonsko določene vrednosti za pitne vode odraslih in otrok, ne pa za organizme v vodi. Zagotovo ne moremo nikoli vedeti, ali je voda tisti trenutek, ko jo želimo piti ustrezna ali ne.

4. Vzorce vode sva tedensko analizirali v obdobju enega meseca (kemijska analiza nitrata, nitrita, amonija, fosforja, temperature in pH), dobljene rezultate pa sva primerjali s podatki zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti za pitno vodo.

Zakaj merimo ravno zgoraj navedene snovi?

Dušik v naravi kroži v krogu, katerega del sta tudi vmesni oksidacijsko/redukcijski stopnji, nitrat in nitrit, ki sta naravni obliki pojavljanja dušika v okolju. V naravi se pojavljata tudi kot posledica človekove dejavnosti: uporaba umetnih in naravnih gnojil, nahajajo se v komunalnih odplakah, uporabljajo se v industriji. V vodi so dobro topni, kar pomeni, da jih v njej zlahka najdemo kot posledico kmetijske dejavnosti. Na plitvih in lažjih tleh je verjetnost izpiranja nitratov v podzemne vode večja kot na globljih in težjih tleh. Poleg naravnih danosti prostora k obremenjevanju podzemnih voda z nitrati svoj delež prispevajo tudi različne dejavnosti v prostoru. Glavni viri vnosa nitratov v podtalnico so v kmetijstvu točkovna onesnaženja (neurejena skladišča živinskih gnojil in kanalizacija) ter razpršeno onesnaženje zaradi gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili.

Pitna voda s koncentracijami nitratov nad mejno vrednostjo 50 mg/l predstavlja zdravstveni problem za dojenčke, nosečnice in doječe matere. Najbolj znan škodljiv učinek nitratov oz. nitritov na zdravje je pojav methemoglobinemije, kjer je moten prenos kisika po telesu. Zaradi posebnosti v razvoju so najbolj ogroženi dojenčki do 6 mesecev starosti, predvsem zalivančki. Uživanje take vode zanje ni primerno in je potrebna omejitev uporabe. Prekuhavanje vode nitratov ne uniči, zaradi izhlapevanja vode, se njihova koncentracija lahko celo poviša.

Naše meritve za mejne vrednosti nitratov in nitritov za pitne vode niso presegle, le za vode v samem bajerju.

Amonijak je zelo dobro topen v vodi, pri reakciji z vodo nastane amonijev ion NH₄⁺ion, le tega določamo pri preskušanju vode in ga imenujemo amonij.

Koncentracija amonija v vodi vpliva na njen okus in vonj. Prag zaznavanja vonja v vodi za amonij je približno 1,5 mg/L, prag zaznavanja okusa pa je 35 mg/L. Koncentracije v podzemni in površinski vodi so običajno pod 0,2 mg/L.

Amonijevi ioni v vodi so posledica komunalnega, kmetijskega in industrijskega onesnaženja. Koncentracija amonija v pitni vodi, ki je višja od koncentracije amonija geogenega porekla je lahko indikator svežega fekalnega onesnaženja.

Naše meritve za mejne vrednosti amonija za pitne vode so presegle zakonske dovoljene vrednosti 1x.

Fosfor je nujno potrebna hranilna snov za žive organizme in omejujoč dejavnik rasti rastlin, od njega je odvisna osnovna proizvodnja v vodnih telesih. Visoke koncentracije fosfatov v vodnih telesih nakazujejo prisotnost onesnaževalcev, kot so komunalne in industrijske odpadne vode, ki vsebujejo čistila, pralne praške in detergente. Ob onesnaženju vodotoka s fosfati ti povzročajo množično razmnoževanje in rast zelenih alg ter modrozelenih bakterij (samo 3 g fosfatov zadostujejo , da zraste 10 kg alg). Kasnejše odmiranje alg in njihovo usedanje na dno povzroči sekundarno onesnaženje, saj začne v vodi primanjkovati kisika.

Naše vode niso presegale zakonsko določenih mejnih vrednosti za fosfate.

pH je merilo za kislost ali bazičnost vode. Če je pH vode 7 je voda nevtralna, pod to vrednostjo je kisla nad to vrednostjo pa bazična Naravne vode imajo pH med 6,5 in 9,5. Če v vodi odkrijemo ekstremne vrednosti (od 3-10) je to lahko posledica nezgod, napak v pripravi pitne vode in ali pa sproščanja iz materialov v stiku z vodo, kadar govorimo o pitnih vodah. pH naše vode je bila v mejah normalnih vrednosti.

Z najino raziskavo sva se veliko naučili o vodah in predvsem o tem, kako se ugotavlja primernost voda tako za ljudi, kot za okolje. Živiva v lepem okolju, vsi se moramo truditi, da ga takega tudi ohranimo. Poleg lepote, pa je pomembno tudi, da je okolje zdravo za vse žive organizme!