V torek 7.10. 2014 smo v sklopu tedna otroka učenci od 6. do 9. razreda obiskali 20. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo ˝Kako˝ in ˝zakaj˝ v znanosti. Potekal je v ljubljanskem Koloseju v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije in njenih partnerjev.

Obiskali smo najprej sejem eksperimentov,poslušali predavanja ”Zakaj v Krasu curlja in kaplja? ter Praznujemo mednarodno leto kristalografije” in uživali ob atraktivnih eksperimentih Inštituta Jožef Štefan v ”Eksperimentalnici.”

Festival znanosti LJ

Poglejte si, kaj so o dnevu razmišljali naši učenci ter si oglejte slike.

 

Poročilo 6. razreda, Žiga Fras
 
V Ljubljani smo videli veliko zanimivih stvari. Ogledali smo si za začetek sejem eksperimentov, kjer je bilo tudi veliko izumov, npr.: električni avto z 2 akumulatorjema, ki doseže 20km/h; helikopter s kamero in očali, s katerimi si lahko videl enako, kar je videla kamera na helikopterju; 3D tiskalnik, ki je tiskal izdelke po načrtu; robotski lego avtomobil Mindstorms, ki je peljal le po črni črti in takšnega, ki se je le te izogibal; svetleče kroglice, ki so naredile in osvetlile črko. Iz videnega sem se naučil, da lahko skoraj iz vsake uporabne in neuporabne stvari narediš nekaj osupljivega.
 
Poročilo 7. razreda, Anja Jager, Danaja Brumen, Domen Petrovič
 
Predavanje, ki smo ga poslušali je imelo naslov ”Zakaj na Krasu kaplja in curlja?”
Predavateljica je povedala, da na Krasu najdemo značilne kraške pojave, kot so škraplje, vrtače,  reke ponikalnice, presihajoča jezera in vrtače, kjer je zemlja razrahljana in rodovitna. Reke ponikalnice poniknejo zaradi apnenca, ena takšnih rek je Pivka, ki pod zemljo ustvarja jame. Ker se ne ve natančno, kako takšne reke tečejo, jih označijo z nenevarno barvo, katero kasneje vidijo samo s posebnimi očali. Naše največje presihajoče jezero je Cerkniško jezero, ki lahko izgine tudi čez noč, raziskoval ga je že Valvasor in za dognanja prejel posebne zasluge na Dunaju. 
Kras najdemo po celem svetu, delimo pa ga na klasični, visoki, alpski, predalpski in plitvi Kras. 50% vode na Krasu se uporablja za pitje, zato je zelo pomembno, da ne onesnažujemo, ker takšna onesnažena voda pronica skozi apnenec vse do podtalnice.
 
Poročilo 8. razreda, Katja Jelen, Rene Rajzman
Opisala bom predavanje ”Mednarodno leto kristalografije,” dr. Ivana Lebana, ki je upokojeni profesor, kemik, novinar, kristalograf in direktor. Kristalografija je znanost, ki se ukvarja z razporeditvijo atomov, molekul ali ionov v snoveh. Predavatelj nam je pokazal nekaj slik dragih kamnov – smaragd, diamant, rubin ter njihovo kristalno strukturo, povedal nam je tudi, da nista niti 2 snežinki enake oblike, da je sam s sodelavci raziskoval strukturo beljakovin in vitamina D ter, da trenutno potekajo podelitve Nobelovih nagrad za kemijo in fiziko. Sam pogosto tudi nominira koga za Nobelovo nagrado, vendar se njegovi predlogi še niso upoštevali. Prikazal je tudi 2 poskusa, enega z žico, ki jo je dal v toplo vodo in s tem dokazal, da ima kovina spomin, saj se je spremenila v prvotno obliko in enega, kjer je namagnetil in razmagnetil kovine s pomočjo tulca. Predavanje je bilo poučno in zanimivo.
 
Poročilo 9. razreda, Maj Gungl

Četrta delavnica oz. zadnja delavnica je temeljila na eksperimentih. Kot eksperimentalni material so uporabljali veliko različnih plinov. Kot zanimivost so povedali, da zemeljske pline prevažajo na ladjah v tekočem stanju (-162°C).

    • Torej za prvi izvedeni eksperiment so uporabljali tekoči dušik ter rastlinski list.
    • Za drugi eksperiment so uporabljali prav tako tekoči dušik ter balon.
    • Za tretji eksperiment so prav tako uporabljali dušik v tekočem stanju ter plastenko.
    • Za četrti eksperiment so pa uporabljali tekoči dušik ter plastenko, katera je imela na sredi zamaška luknjico zapolnjeno s slamico.
    •  Za peti eksperiment smo prav tako uporabljali dušik ter plastenko s prvotnim zamaškom.

Rastlinski list so potopili v posodo s tekočim dušikom. List je zmrznil smo ga lahko zdrobili. Tudi mi smo lahko probali zdrobiti kakšen list. Tukaj pa so potopili balon v tekoči dušik in s tem zmanjšali temperaturo zraka v balonu, česar je bila posledica, da se je zrak v balonu skrčil in s tem tudi balon. Po krajšem času se je balon vrnil v prvotno obliko. V plastenko so natočili tekoči dušik in plastenko obrnili navpično navzdol. V plastenki se je tvoril pritisk in ko ga je bilo dovolj je plastenka odletela kot nekakšna raketa navpično navzgor skoraj do stropa dvorane. V plastenko so natočili dušik ter zaprli plastenko z zamaškom. V plastenki se je tvoril pritisk, kateri je ustvarjal dim skozi slamico. Zakaj? Tekoči dušik ima vrelišče pri -196°C  in ker je bila v dvorani temperatura približno 25°C je tekoči dušik ”vrel”. Torej se je tekoči dušik spreminjal v plinasto agregatno stanje. V plastenko so natočili dušik in jo tesno zaprli. V plastenki se je tvoril (približno 2 min) tolikšen pritisk da je plastenko raznselo. Nato so nam predstavili plin CO2,  ki ima tališče pri -78⁰C. Spremenili so ga v suhi led, ga spustili po podlagi in ugotovili, da ne pušča nobenih sledi mokrote. Izvedeli smo tudi, da z ogljikovim dioksidom gasimo in da je sposoben sublimirati. Za naslednji eksperiment so naredili tekoči kisik. Kisik so ohladili s pomočjo tekočega dušika in nastal je tekoči kisik, kateri je bil modre barve. Kisik je zelo pomemben pri gorenju in s pomočjo tega so prikazali gorenje kruha. Gorel je z zelo svetlečim plamenom, kateri je nevaren za oči, enako so naredili z vato. Naredili so tudi ognjemet. Vato so pomočili v tekoči kisik in jo dali v posodo in nato še železno volno, to so prižgali in je vata naredila velik pritisk in je železno volno ter vato vrglo navpično navzgor in zaradi železne volne so nastale iskrice.Naredili so tudi vodikove mehurčke s plinom vodikom, kateri so bili lažji od zraka in so odleteli po dvorani. Bili so tudi zelo vnetljivi, kar so dokazali z njihovim prižigom.

 

Dostopnost